Človekove pravice in temeljne svoboščine so temeljni postulat čuječe družbe, a njihovo spoštovanje in uresničevanje ni nekaj samoumevnega. Nespoštovanje ter kršitve človekovih pravic vodijo do situacij, ko je nastala škoda težko popravljiva, vpliv kršitev pa ima večje družbene negativne učinke kot smo to sposobno doumeti ob samih kršitvah. Ne gre le zato, da stojijo pravicam nasproti dolžnosti kot se to pogosto relativizira in tudi ne le za dejstvo, da pri uveljavljanju individualnih pravic vedno obstoji možnost, da se poseže v pravice tretjih, ampak je ključni motivator za doseganje celovitega uresničevanja človekovih pravic naša lastna družbena odgovornost. Ustavno sodišče RS in Evropsko sodišče za človekove pravice pri svojem razsojanju zgolj izjemoma uveljavljata načelo sorazmernosti pri posegih v človekove pravice in vse bolj uveljavljata načelo minimalne tolerance do posegov. Vse pa se začne pri vsakem izmed nas, in naši stopnji tolerance, ki pa bi morala biti ničelna.